NE NOSITE VSEH JAJC V ENI KOŠARI (ali PLAN RAZPRŠITVE NALOŽB)

  1. Moje premoženje
NE NOSITE VSEH JAJC V ENI KOŠARI   (ali PLAN RAZPRŠITVE NALOŽB)

Star pregovor, da naj ne nosimo vseh jajc v eni košari, je pri investiranju še kako ustrezen … Gre za to, da ne želimo investirati vsega denarja v eno tvegano naložbo, saj lahko v primeru slabega rezultata izgubimo velik del svojega denarja ali celo vse.

Zato je pomembno, da denar razpršimo med dovolj različnih naložb oziroma naložbenih strategij, s čimer zmanjšamo verjetnost izgube večjega dela premoženja.

Z razpršitvijo naložb:

  • Želimo zmanjšati nepredvidljivost naložbe, vendar ne na račun zmanjšanja njenega potencialnega donosa.
  • Z več različnimi naložbami lahko zmanjšamo tako imenovano nesistematično tveganje, ki je specifično za posamezno naložbo, medtem ko nam še vedno ostane sistematično tveganje, ki je odvisno od splošnih tržnih razmer in ga z razpršitvijo premoženja ne moremo odpraviti.

Zavedati se je treba, da je pri investiranju vedno prisotno tveganje, da dejanski donos ne bo enak pričakovanemu.

KAKO TOREJ PRAVILNO RAZPRŠITI PORTFELJ IN ZMANJŠATI TISTI DEL TVEGANJA, NA KATEREGA IMAMO VPLIV?

Pri razpršenosti premoženja je zelo pomembno, da vemo, kako so določene naložbe med sabo korelirane oziroma kako je njihovo gibanje med seboj povezano. Če sta dve naložbi med seboj popolnoma pozitivno korelirani, to pomeni, da se njuni vrednosti gibljeta enako. Uvrstitev obeh naložb v košarico naložb oziroma v portfelj ne bo zmanjšala tveganja, saj bo gibanje obeh popolnoma enako. Zato je pomembno, da v portfelj vključimo takšne naložbe, ki so med seboj čim manj povezane, saj bomo le na tak način uspešno razpršili portfelj in zmanjšali tveganje.

Portfelj lahko uspešno razpršimo med različne naložbe iz naložbene piramide kot tudi med različne naložbene strategije.

Primer

KAJ POMENI V REALNOSTI, ČE IMAMO VSA JAJCA V ENI KOŠARI

Namen imamo kupiti delnice podjetij Apple, Google in Tesla Motors. V portfelju imamo že naložbo Vzajemni sklad Tehnologija, ki investira večino svojih sredstev v delnice tehnoloških podjetij, ki kotirajo na ameriških delniških borzah. Naložbe so močno korelirane oz. povezane. Ni smotrno kupiti delnic Apple, Google, Tesla, saj jih imamo že v Vzajemnem skladu Tehnologija. V primeru korekcije oz. padca delniških trgov na ameriškem trgu bodo izgubo utrpele tako delnice kot vzajemni sklad.

Primer

ZAKAJ NI PAMETNO, DA JE VSE NAŠE PREMOŽENJE V NEPREMIČNINAH?

»Streho nad glavo sem si zagotovil z nakupom hiše, ki bo kasneje dovolj velika še za družino mojega otroka. Za varnost v starosti poskrbim še z nakupom enega stanovanja, ki ga bom oddajal in si s prejeto najemnino dopolnjeval dohodke na starost.«

Streho nad glavo za normalno življenje nedvomno potrebujemo. Pridobimo si jo z najemom stanovanja, lahko pa tudi z nakupom nepremičnine. Slednji način je v Sloveniji daleč prevladujoč, zato so nepremičnine pri Slovencih zagotovo najbolj razširjena naložba. Po podatkih evropske ankete SILC iz leta 2011 kar 78 % gospodinjstev živi v lastnih stanovanjih, precej pa tudi v stanovanjih v lasti sorodnikov, kar nas skupaj z ostalimi tranzicijskimi državami uvršča v vrh evropskih držav. Kar 90 % vseh stanovanj v Sloveniji je v lasti fizičnih oseb (Popis stanovanj, Statistični urad Republike Slovenije, 2011).

Slika 1: Delež gospodinjstev, ki so lastniki svojih stanovanj

 

Vir: SILC, 2011.

Naložbo v lastno nepremičnino gledamo vedno z dveh zornih kotov – uporabniškega in naložbenega. Na eni stani naložba v lastno nepremičnino posamezniku nudi večjo stanovanjsko varnost, kot bi jo imel, če bi si streho nad glavo zagotovil z najemom stanovanja. Lastniki imajo več svobode pri prilagajanju stanovanja lastnim potrebam in okusom, zaradi večjega nadzora nad potrebnimi popravili pogosto bivajo v kakovostnejših stanovanjih in niso v nevarnosti nenadne odpovedi najemne pogodbe. Ne samo, da so zaščiteni pred nepričakovanim povečanjem najemnin v prihodnosti, njihovi stanovanjski izdatki se sčasoma zmanjšujejo (še posebej, ko v celoti odplačajo posojila). Seveda pa je povečana stanovanjska varnost pri lastništvu v primerjavi z najemniki povezana tudi z večjimi stroški in naporom, povezanim z vzdrževanjem. Ker stroški vzdrževanja s starostjo običajno hitro rastejo, se predvsem lastniki starejših stanovanj srečujejo s tveganjem naraščajočih stroškov vzdrževanja.

Lastno domovanje sicer pomeni tudi veliko in sorazmerno varno kapitalsko naložbo. Z njo se izognemo plačilu najemnine, nepremičnine precej dobro kljubujejo tudi inflaciji. Res pa je, da je potrebno imeti za vstop v lastništvo precej več finančnih sredstev kot za najem, ki je predvsem mladim hitreje dostopen.

Naložbe v nepremičnine nikakor niso brez slabosti. Cene nepremičnin so močno pod vplivom nenadnih dogodkov in zelo hudo jih prizadenejo predvsem regionalne gospodarske krize. Če dobro pomislimo, verjetno za večino nas velja, da je naša streha nad glavo največja posamezna naložba, ki jo imamo in pretežni del vsega, kar imamo. Prav to pa je v nasprotju s pravilom »ne nosi vseh jajc v isti košari« oziroma strokovno rečeno v nasprotju z zlatim pravilom razpršitve premoženja, ki ga v knjigi omenjamo.

Poleg nevarnosti padca cen, moramo pri nepremičninah izpostaviti tudi druga tveganja. Nepremičnine so namreč v primerjavi z drugimi naložbami tudi precej slabše likvidne – če nujno rabimo večjo količino denarja, jih težko hitro prodamo oziroma smo pri hitri prodaji lahko prisiljeni v precejšnje znižanje cen. Stremeti k bivanju v lastnem stanovanju, če se moramo pogosto seliti, prav tako ni najbolj smiselno, ker se ob vsaki prodaji in nakupu srečamo s stroški posredovanja in davkov, ki jih pri najemu skoraj ni. Dodatna slabost lastnega stanovanja je, da je vrednost naložbe močno povezana z obsegom vzdrževanja, ki ga v lastno nepremičnino vlaga lastnik in ostali lastniki nepremičnin v njegovi okolici ter drugih sprememb v okolici naše nepremičnine (npr. umestitev železnice v bližino stanovanja).

Iz vsega napisanega lahko tako izluščimo nekaj zlatih pravil:

  • Temeljito razmislimo, ali je za naše potrebe, razpoložljiva finančna sredstva in življenjski slog do strehe nad glavo bolj primerno priti z lastništvom ali z najemom nepremičnine.
  • Če se odločimo za lastništvo, naj nas pri izbiri nepremičnin vodijo potrebe in ne želje. Kot lastniki damo zelo veliko jajc v eno samo košaro, manj kot jih je, bolj varno bo za nas.
  • Nepremičnine so naložbe, povezane z določenimi tveganji.
  • Če smo že lastniki nepremičnine, temeljito razmislimo, ali bomo še nadalje vlagali v nepremičnine. Že s svojo streho nad glavo smo veliko premoženja stavili na nepremičninskem trgu, če preostalega premoženja nismo ustrezno razpršili, se še dodatno izpostavljamo nepremičninskim tveganjem.